Kar hitro po letu 1945 se je v Mariboru ustanovila Ribiška zadruga za območje takratnega okraja Maribor. Ta zadruga je imela v upravljanju vse vode Mariborske regije. Tudi v Slovenski Bistrici so se združili bivši ribiči iz stare Jugoslavije in se včlanili v zadrugo Maribor. Ribiška zadruga Maribor se je kmalu nato preimenovala v Ribiško društvo Maribor. Vsi ti člani so se trudili, da bi tudi v Slovenski Bistrici ustanovili svoje ribiško društvo. Svoje članske obveznosti so morali urejati v Mariboru, kjer je bil sedež ribiškega društva. Tričlanska delegacija, ki so jo sestavljali Janko Kenda, Ivan Jilg in Anton Arzenšek, je leta 1950 dosegla ustanovitev ribiškega pododbora v Slovenski Bistrici. Prvi predsednik pododbora je bil g. Jernej Čelofiga, tajnik g. Anton Arzenšek, blagajnik g. Ivan Jilg, gospodar pa g. Ignac Jemešek. V pododboru so bili še g. Maks Pelko, g. Franc Šabeder in g. Janko Kenda. Pododbor ni imel svojih prostorov, zato so se sestajali v prostorih Trgovskega podjetja “Planika” Slovenska Bistrica, saj je bil takrat direktor tega podjetja g. Čelofiga. Sestajali so se tudi pri obrtniku g. Jilgu, v pisarni Cestnega podjetja, kjer je bil uradnik g. Jemešek, pa tudi v stanovanju g. Arzenška. Začetne težave so premagovali nekaj let – za vsak dopis so morali v Maribor po žig – imeli niso niti pisalnega stroja in vsak zapisnik svojih sej so morali pošiljati v Maribor. Pri svojem delu so morali upoštevati vse direktive ribiškega društva iz Maribora. V letu 1956 so v gostilni KOS ustanovili svojo lastno ribiško družino, ki se je imenovala Ribiška družina “Bistrica” Slovenska Bistrica. Vodstvo družine je bilo isto kot tisto, ki je prej vodilo pododbor ribiškega društva Maribor. Nekaj časa je bil starešina, kot so takrat imenovali predsednika RD, tudi g. Vičič, daljše obdobje pa g. Jemenšek.
S prostovoljnim delom in s pomočjo RD Maribor so si na dvorišču g. Arzenška v Slovenska Bistrici uredili zasilno pisarno. Nabavili so si star pisalni stroj in z nabiralnimi akcijami opremili pisarno z najnujnejšo opremo. Poskušali so organizirati prva tekmovanja, in sicer na potoku Ložnica v Mostečnem, na reki Dravinji in na ribnikih v Poljčanah. Takratna RD je združevala ribiče Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Poljčan, Polskave, Zgornje Bistrice, Oplotnice in Makol. Poleg odraslih članov so imeli tudi mladinsko sekcijo, ki je štela okoli 20 mladincev. Tudi zanje so organizirali razna tekmovanja. Vodstvo družine si je počasi uredilo vso potrebno dokumentacijo in akte o delovanju družine ter v letu 1958 vložilo zahtevo po registraciji ribiške družine. Uprava za notranje zadeve Maribor je 23. februarja 1959 vpisala v register društev Ribiško družino Slovenska Bistrica in ta datum štejemo danes za uradni rojstni dan Ribiške družine Slovenska Bistrica. Te podatke je opisal po spominu g. Anton Arzenšek – ustanovni član organiziranega sladkovodnega ribištva v Slovenski Bistrici. Poznejši razvoj naše RD je bil mnogo hitrejši in leta 1975 je naša RD proslavljala 25. obletnico organiziranega delovanja.
Od nastanka pa do današnjih dni so RD Slovenska Bistrica vodili predsedniki:
1. Jernej Čelofiga – najprej je bil predsednik pododbora ribiške zadruge Maribor za območje Slovenska Bistrica, nato je bil izvoljen za prvega predsednika Ribiške družine Slovenska Bistrica;
2. Anton Višič;
3. Ignac Jemenšek;
4. Edvard Sušec (od leta 1964 do 1981);
5. Stevo Eberl (od leta 1981 do 1984);
6. Ivan Ferk (od leta 1984 do 2003);
7. Robert Skrbinek (od 2003 do 2016);
8. Franc Valand (od 2016 naprej).
Organizirano ribištvo podobne oblike, kot ga poznamo danes, se je pričelo po drugi svetovni vojni, ribolovni okoliši pa so bil definirani že za časa Marije Terezije. Ribiči, ki so bili zainteresirani za ribolov, so se po drugi svetovni vojni združevali v Ribarske zadruge.
23. februarja 1959 je Okrajni ljudski odbor Maribor, Tajništvo za notranje zadeve, pod številko 03/3-DRU-754/1959 izdal “Odločbo o odobritvi ustanovitve in dela Ribiške družine Slovenska Bistrica”. Registracija je potekla po tedanjem Zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih (Uradni list FLRJ, št. 51/46). Poleg omenjenih datumov je bil pomemben še 29. april 1959, ko je bila izdana na podlagi 6. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRJ, št. 22-128/58) Odredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev (Uradni list LRJ, št. 17-4.VI/1959), ki jo je izdal Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije na predlog Ribiške zveze Slovenije. V okviru zgornjedravskega ribiškega rajona nam je bil dodeljen slovenjebistriški ribiški okoliš.