Potočna postrv,  angleško  Brown Trout, nemško  Bachforelle, latinsko  (Salmo trutta m. fario) Linnaeus 1758
Potočna postrv in križanci imajo varstveno dobo od 01.10. do 28.02. in najmanjšo mero 25 cm.

Po rodu Salmo so vse sorodne vrste dobile ime Salmonidi. Postrv se drsti od novembra do marca, najpogosteje decembra in januarja, v hitri in nizki vodi s prodnatim dnom.
Je najbolj razširjena riba zgornjega toka Dravinje. Po hrbtu je temnozelenkasta, po bokih pa ima temnordeče do živordeče pike, po katerih je zelo razpoznavna. Intenzivnost obarvanja pa je lahko zelo variabilna in odvisna od mnogih vplivov. Ljubi vode, bogate s kisikom in s hitrim tokom, slapovi in brzicami. Je plašna in se rada skriva pod koreninami obvodnih dreves, pod skalami in pod podvodnimi previsi. Ob dobri hrani in ugodnih pogojih zraste tudi čez 70 cm, če pa so življenjski pogoji slabi, pa le slabih 30 cm. Največja potočna postrv, ki je bila ulovljena na področju južne Evrope, je bila težka 25,5 kg in dolga 124 cm. Ujeli so jo ob praznjenju umetnega akumulacijskega Omladinskega jezera v Gorskem Kotoru.
Hrani se z žuželkami, ki padajo na vodno gladino, vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami, rakci, postranicami, črviči v vodi in z ribami. Spolno zrela postane po 2. do 3. letu. Drsti se ob koncu jeseni ali v začetku zime.
Za športni ribolov je zelo zanimiva riba, ki jo lovimo na umetno muho ali na blestivko. Ugodno vreme za lov je oblačno ali po blagem dežju. Zelo vroče soparno vreme ribe prisili, da se slabo prehranjujejo. Ker zelo dobro vidi, moramo biti zelo pazljivi in se premikati tako, da naša senca oz. odsev v vodi, rib ne bo motil.
Meso potočne postrvi spada med najboljše od vseh sladkovodnih rib. Naseljuje Dravinjo, Oplotniščico, Bistrico in Polskavo. Zarod pa je v vseh gojitvenih potokih - Žičnici, Koprivnici, Boženici in Gračanici, v Čadramskem potoku, v Devini in v potoku Bela.